Križna jama je 8.273 m dolg jamski sistem pod območjem med Blokami, Loškim in Cerkniškim poljem. Vhod v Križno jamo se nahaja 1,5 km južno od naselja Bloška Polica. Poimenovanje jame je po bližnji cerkvi sv. Križa na Križni gori. Spada med odprte jame z nadzorovanim vstopom in med turistične jame. Je edina turistična jama v Sloveniji in širše, ki nima betonskih poti in jamam škodljive močne razsvetljave. Je ena najlepših in najbolje ohranjenih jam v Evropi/na svetu.

Značilnost jame je veriga podzemnih jezerc s smaragdno zeleno vodo. Križna jama je po biotski raznolikosti četrti največji poznani jamski ekosistem na svetu. Do sedaj je bilo najdenih 60 pravih jamskih živali. Vhod v jamo je bil prvič dokumentiran leta 1832, čeprav so bili v jami najdeni stenski napisi iz 16. stoletja. Vodni del jame z jezerci do Kalvarije so raziskali leta 1926, dijaki ljubljanske realke iz Šiške pod vodstvom profesorja Prezlja ter posamezni domačini iz Loške doline in okolice.

Pri Kalvariji (najlepša dvorana v jami) se jama razdeli v dva rova – Blatni rov proti severu in Pisani rov proti severu-vzhodu. Prehod preko Blatnega rova je zaradi spolzkega blata težji, zato si jamarji raje izberejo nadaljevanje preko Pisanega rova do Kristalne gore, ki je največji prostor v jami. Vodni tok iz Križne jame nadaljuje svojo pot preko globokega sifona v Kittlovih breznih ter nato naprej v Novo Križno jamo.