Zgodovina raziskav

Prvotno ime jame je Mrzla jama pri Ložu. Sinonimi so še Mrzla jama pod Križno goro, Križna jama, Stara Križna jama. Današnje ime je jama dobila po Cerkvi Svetega Križa, ki leži na bližnjem hribu, ki mu je cerkev tudi “dala ime” (Križna gora).

Prvi znani obiskovalci so bili ljudje iz časa kovinskih dob. Arheologi so v vhodnih delih našli precej starih keramik, najstarejše so stare skoraj 5 tisoč let (iz časa eneolitika, okrog 2800 pr. Kr.). Ljudje niso v jami bivali, ampak so jo rabili kot skrivališče.

Začetki turizma so močno povezani z raziskovanjem – oziroma ju lahko marsikdaj celo enačimo. Prvi podpisi – dokazi “obiska” jame – so iz leta 1557.

V Križni jami
Stari vhod v Križno jamo

V naslednjih stoletjih so okoliški prebivalci obiskovali jamo stalno, a poredko. Ogledovali so si vhodne predele. Večina ni prišla niti do 1. jezera. Z odkritjem kosti jamskega medveda so se obiski jame povečali in iz jame je bilo odnesenih veliko kosti in kapniškega inventarja.

Najstarejši znani tiskani vir o jami je poročilo J. J. Tobina iz leta 1832. Prvi znani opis jame s skico je iz leta 1838. Njegov avtor je J. Cerar, ki je jamo poznal do I. jezera. Pozneje so raziskovanja nadaljevali Škoflic, Schmidl, Schulze in F. von Hochstetter, ki je izdelal načrt in podroben opis začetnih delov jame ter izkopal preko 2000 kosti jamskega medveda, ostanke nekaj sto medvedov.

Dlje od prvega jezera so prvi prišli leta 1926 dijaki ljubljanske realke iz Šiške pod vodstvom profesorja Prezlja, ki je bil po rodu iz Loža, ter posamezni domačini iz Loške doline in okolice.

V letih pred drugo vojno so v jami raziskoval in o njej objavljali članke; R. Badiura, B. Brinšek, I. Michler, P. Kunaver, F. Bar, R. Kenk, A. Kraševec, J. Kos in Bohinec.

Leta 1934 so jamarji pod vodstvom A. Šerka “zavzeli” Kristalno goro, prišli do končne dvorane Pisanega rova in odkrili Blatni rov.

Društvo za raziskovanje jam Slovenije (DZRJS) je v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja dalje izdelalo natančnejši načrt in odkrilo nove dele jame (Markov rov in Tršanov rov).

Potop v Kittlova brezna
Podpis iz leta 1567

Merili so globine jezer, vodni pretok in kemijske lastnosti vode. Jamo so fotografirali. Med letoma 1970 in 1990 so domačini ter jamarji različnih slovenskih in tujih društev odkrivali nove dele jame in se potapljali v odtočni sifon v Kittlovih breznih.

Med letoma 1990 in 2003 sta bili v jami najbolj dejavni Jamarsko društvo Karlovica in Društvo ljubiteljev Križne jame: odkriti so bili novi rovi, čiščenje jame, fotografiranje.

Potapljači so v odtočnem sifonu v 2. Kittlovem breznu leta 2003 dosegli globino 70 m.