Fotografiranje Križne jame
Moja fotografska pot v Križni jami se je začela leta 1991, ko sem tam posnel prve fotografije na diafilm. Z nastalimi posnetki nisem bil zadovoljen, saj sem čutil, da še nimam dovolj znanja in izkušenj. Jame nato nisem obiskal več kot 25 let. Križno jamo sem namenoma prihranil za čas, ko bom v jamah fotografsko popolnoma suveren, saj sem menil, da bi bilo za zgolj eksperimentiranje škoda energije, časa in tudi jame same. Pred nekaj leti sem končno ocenil, da je trenutek dozorel.
V Križni jami so se preizkusili že številni fotografi, vendar so večinoma obdelali le posamezne dele jame. Zaradi različnih pristopov se ti posnetki med seboj vizualno precej razlikujejo, tako po tehniki kot po stilu fotografiranja. Moj cilj je zato bil celotno jamo predstaviti z enotno podobo fotografij.
Fotografiranje v Križni jami je bilo zaradi številnih dejavnikov zelo zahtevno. Po dogovoru o prostem terminu mi fotografiranje v jami še ni bilo zagotovljeno, saj so se lahko vodne razmere v nekaj dneh poslabšale. Vedno smo potrebovali čisto vodo, značilne smaragdno zelene barve, ki pa se po deževju lahko precej spremeni in postane motna. Največ pozornosti smo namenili varovanju jame, zato je bil vsak korak izven čolna skrbno premišljen. Na najobčutljivejših delih smo iskali prehode naših predhodnikov in se tako izognili puščanju novih sledi. Nekateri motivi so zahtevali dolge priprave, kar je vplivalo na število uspelih posnetkov tistega dne, z oddaljenostjo rovov pa so se daljšale tudi akcije. Največ časa smo zato porabili v rovu Blata.
Celoten projekt ne bi uspel brez dragocene in nepogrešljive pomoči jamarjev asistentov. Jedro so sestavljali člani Društva ljubiteljev Križne jame in Jamarskega kluba Železničar. Ekipe so bile običajno majhne: fotograf in še trije asistenti, le pri določenih posnetkih se nas je zbralo več, da smo lahko zajeli bistvo prostora. Iskreno se zahvaljujem vsem sodelujočim pri projektu, še posebej Gašperju Modicu, Boštjanu Vrviščarju in Mojci Vrviščar Zazuli, s katerimi sem preveslal in prehodil največ rovov v tej čudoviti jami, ter ženi Maji za vso podporo med dolgoletnim ustvarjanjem te knjige.